Gorenjski Muzej

Gorenjski muzej je bil kot pokrajinski muzej ustanovljen 7. februarja 1963 z združitvijo Mestnega muzeja (ust. 1953) in Muzeja revolucije (ust. 1957). Razstavne prostore je imel v Prešernovi in Mestni hiši, ter do leta 1992 v stavbi župnišča v Kranju, kasneje pa je svoje delovne prostore preselil v grad Khislstein. Gorenjski muzej se je razvil v kompleksen muzej. Temeljno poslanstvo je preučevanje preteklosti Gorenjske, zbiranje ostankov njene materialne in duhovne kulture v okviru muzejskih strok – arheologije, zgodovine od najstarejših obdobij do danes, etnologije, umetnostne zgodovine in kulturne zgodovine.

Posamezni oddelki Gorenjskega muzeja so sodelovali tudi pri prezentaciji različnih muzejskih objektov, npr. v Jenkovi kasarni na Jezerskem, Liznjekovi hiši v Kranjski Gori, Oplenovi hiši v Studorju, Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, pri Triglavski planinski zbirki v Mojstrani, v Muzeju talcev v Begunjah, v Malem vojnem muzeju o Soški fronti v letih 1915 – 1917 in arheološki zbirki predmetov iz bohinjskih najdišč v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Gorenjski muzej je bil, je in ostaja eno od pomembnih središč kulturnega dogajanja na Gorenjskem.

S svojo specifično geografsko podobo in kontinuiranim zgodovinskim dogajanjem je Gorenjska tisti del Slovenije, ki ga skušamo v Gorenjskem muzeju čimbolj nazorno prikazati. Z zbiranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in raziskovanjem materialne in duhovne dediščine skušamo preko svojih zbirk, razstav in muzejskih prireditev v ljudeh zbuditi zanimanje za našo lastno identiteto. Cenimo tisto, kar imamo, kar nas nepogrešljivo dela nas same, hkrati pa s svojo odprtostjo uvrščamo Gorenjsko in njeno kulturno bogastvo v slovenski in širše evropski prostor.