Muzej angleškega jezika

Angleški projekt ( www.englishproject.org ) namerava odpreti prvi svetovni muzej angleškega jezika. To bodo storili v mestu Winchester, Hampshire, v Angliji.

Poslanstvo tega kraja je raziskovanje in razlaga angleškega jezika, z namenom, da bi poučili in zabavali angleškega govorca. Muzej mora biti mednaroden; mora pokrivati rabo jezika po celem svetu; mora seči v prihodnost; mora se vrniti v preteklost; osredotočiti se mora na govornike; mora delovati z zvoki; mora biti intelektualno zanimiv; mora zabavati ljudi; mora biti dostopen vsem, vi pa se ga lahko naučite pri Karnionu: https://www.karnion.si/tecaj-anglescine/, saj je ngleški jezik eden največjih prispevkov k svetovni kulturi. Zagotavlja globalno komunikacijsko sredstvo za politiko, znanost, literaturo in trgovino. To je način, s katerim na stotine milijonov ljudi po vsem svetu komunicira.

Predstavljajte si mesto, kjer lahko raziskujete ter opazujete proces razvoja tega jezika v vsej svoji raznolikosti. Mesto, kjer lahko z močjo interaktivne tehnologije, z bogato izbiro angleščine, s prikazom kako se je razvil skozi stoletja, stalno prilagajal, občudujete napredek angleščine.

Ko bo ta prostor obstajal, bo to prostor, v katerem se ljudje lahko ukvarjajo z neskončnimi možnostmi rabe angleščine, naučili se bodo bolje razumeti njegov razvoj in način, na katerega služi svojim uporabnikom – ne glede na njihov razred ali etnično ozadje.

Predvsem pa mora tako mesto omogočiti angleškim govorcem, da bolje razumejo svojo osebno različico angleščine. In ker je posamezna izkušnja jezika tako pomembna, je treba obiskovalcem omogočiti, da prispevajo svoj glas in tako prispevajo k bogati zbirki.
Do sedaj na svetu obstaja petnajst jezikovnih muzejev, ki se ukvarjajo z govorjenim jezikom, imajo nekaj izobraževalnih in gospodarskih dejavnikov. Vendar pa obstajajo štiri vrste jezikovnega muzeja – jezikovni muzeji, posvečeni svetovnim jezikom; jezikovni muzeji, namenjeni manjšinskim jezikom, ; jezikovni muzeji, posvečeni nacionalnemu jeziku; jezikovni muzeji, posvečeni enotnemu svetovnemu jeziku. Tako skušajo prvi trije spodbujati človeško razumevanje, ohraniti ogrožene jezike ter spodbujati svoje jezike.

Cilji angleškega projekta za angleški jezik so različni. Projekt ne predstavlja jezikov sveta; ne predstavlja manjšinskega jezika; ne predstavlja nacionalnega jezika. Predstavlja enotni svetovni jezik, ki se uporablja v mnogih državah, in se pogosto uporablja kot drugi ali tuji jezik. Angleški jezik ima po ocenah skoraj dve milijardi govorcev na vseh kontinentih. Tako bi imel muzej angleškega jezika univerzalni cilj ohranjanja različic govorjenega jezika, saj se svetovni jezik kaže v raznolikih oblikah, od katerih mnogim grozi izumrtje, ker jih govorijo majhne skupine.

V idealnem primeru bi bilo treba angleščino predstaviti kot jezik brez posebnega poudarka na nobenem posameznem narodu in kot jezik, ki ga bogati raznolikost njenih govorjenih oblik in nacionalnih izrazov. Geografska razširjenost angleščine je ogromna. Kako predstaviti tako bogat material? Del odgovora na to vprašanje se skriva v medijski tehnologiji.

Medijska tehnologija za muzej angleškega jezika
Oblikovanje novega muzeja ali razstave je v bistvu zelo kompleksen proces. Najprej si je treba zastaviti okvir samega procesa – to opredeljuje obseg, kulturo in način delovanja.

Potem razmišljamo o fizična postavitvi stavbe ter notranjem konceptu in slogu. Stavba bo razdeljena na več različnih funkcionalnih območij: recepciji, posameznim galerijam, začasnemu razstavnemu prostoru, predavalnici, kavarni, darilnici in podobno.

Naslednja je zasnova in postavitev posameznih eksponatov. Ta naloga temelji na disciplinah vizualne in vedenjske psihologije in ima veliko skupnega z notranjim oblikovanjem supermarketov. Te discipline so bile raziskane že pred več desetletij. Uporabljajo meritve, kot so postavljanje moči (ocena povprečnega števila obiskovalcev, ki ustavi na razstavi), čas zadrževanja (povprečni čas obiskovalcev na razstavi) in komunikacijska moč (učinkovitost razstave pri posredovanju informacij obiskovalcem). Vedenjski znanstveniki so nedavno uporabili podobne metodološke koncepte za merjenje vpliva novih tehnologij na vedenje obiskovalcev. Še vedno pa nismo prišli do splošne ugotovitve, kako kvantitativni ukrepi, ki beležijo povečano sodelovanje z eksponati, prispevajo k razumevanju splošne kakovosti muzejske izkušnje, kot jo zaznavajo obiskovalci .

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *