Restavratorska delavnica Gorenjskega muzeja

V konservatorsko-restavratorski delavnici Gorenjskega muzeja se obnavlja etnološko gradivo (poslikano pohištvo) ter umetnostno-zgodovinsko gradivo (slike na platnu, lesu, kovini in drugih nosilcih). Dokumentacija je v restavratorstvu zelo pomemben element in sestoji iz prehodne dokumentacije, ki nam pove avtorja nekega likovnega dela, lastnika predmeta, kje se je predmet nahajal in kakšne pretrese je preživel do prihoda v muzej. Tudi nadalje se zapisuje vsako spremembo na predmetu, od začetka konserviranja in restavriranja do njegovega končnega izgleda. Včasih je potrebno predmet le očistiti in že se spremeni njegova zunanja estetska podoba, velikokrat pa restavrator med samim čiščenjem ugotovi, da so bili na predmetu… Preerite do konca

Konservatorska delavnica Gorenjskega muzeja

Konservatorska delavnica je bila v Gorenjskem muzeju ustanovljena že leta 1964. Primarna naloga je čiščenje, konserviranje in zaščita najrazličnejših muzejskih predmetov pred propadom. V okvir službe spada tudi kopiranje in odlivanje predmetov, ki so v lasti drugih ustanov ali posameznikov. Obseg razstavljenega in deponiranega muzejskega gradiva, ki potrebuje konstantno vzdrževanje, je vedno večje.… Preerite do konca

Fotolaboratorj Gorenjskega muzeja

Obsežna razstavna in dokumentacijska dejavnost je zahtevala lastno fotografsko službo vse od ustanovitve Gorenjskega muzeja. Ena glavnih nalog fotografskega oddelka je dokumentiranje premične kulturne dediščine ter fotografska delo povezana z muzejskimi in galerijskimi razstavami. Nujno je tudi sodelovanje s strokovnimi sodelavci pri terenskih delih in topografskih akcijah, ter spremljanja sodobnega dogajanja na teritoriju Gorenjske. Vzporedno s fotolaboratorijem pa je nastala tudi muzejska fototeka, ki sistematično ureja zbrano fotografsko gradivo.… Preerite do konca

Oddelek za dokumentacijo Gorenjskega muzeja

Kustosinja dokumentalistka v sodelovanju s kustosi ter drugimi muzejskimi službami vodi dokumentacijo o razstavni in galerijski dejavnosti, pedagoški dejavnosti ter sodeluje pri urejanju dokumentacije o muzejskem gradivu. Beleži statistične podatke o muzejskih predmetih in drugem gradivu ter njegovi obdelavi, ki jih predstavi v letnih in polletnih poročilih.… Preerite do konca

Muzejski odnosi z javnostmi

Odnosi z javnostmi so zelo mlada muzejska dejavnost, ki pa je za promocijo kulturne dediščine s katero se muzej ukvarja nujno potrebna. Ena glavnih nalog odnosov z javnostmi je komuniciranje z deležniki, torej z našimi potencialnimi obiskovalci. Dediščina, za katero muzeji skrbijo, mora biti popularizirana v javnosti. Odnosi z javnostmi torej tržijo muzejske zbirke, ki so naše največje bogastvo, stalne in občasne razstave, muzejske večere itd. Komunikacija med nami in deležniki se ne konča s podajanjem informacij, ampak se s tem pravzaprav šele začne, kajti potreben je “feed back” in merjenje odziva.… Preerite do konca

Fototeka Gorenjskega muzeja

Vzporedno s fotolaboratorijem pa je nastala tudi muzejska fototeka, ki sistematično ureja zbrano fotografsko gradivo. Zaradi naraščajočega števila fotografij in njihove računalniške obdelave se uvaja enotna ureditev po krajevnih in tematskih sklopih. Pridobivanje gradiva je potekalo pri terenskih raziskavah, preslikavah gradiva, ki je v lasti drugih inštitucij in posameznikov, z volili in odkupi. Močno se je povečalo število enot fotografskega gradiva, ko smo prevzeli fotografsko dokumentacijo časopisnega podjetja Gorenjski glas ter gradivo občinskega INDOK centra. Fotografij, negativov ter dia posnetkov je v fototeki preko 200.000. Fotografsko gradivo, ki je bilo zbrano na celotnem območju Gorenjske, je na voljo številnim zunanjim… Preerite do konca

Gorenjska muzejska strokovna knjižnica

Muzejska strokovna knjižnica predstavlja dragocen pripomoček za raziskovalno delo vseh muzejskih strok in dejavnosti. Urejena je po knjižničarskih predpisih in šteje 17.000 enot, je pa v fazi vključevanja v medbibliotečni računalniški sistem. Nastala je z nakupi, darovi in zamenjavi muzejskih publikacij. V knjižnici se vodi bibliografija muzejskih delavcev in dokumentacija o muzejskih in galerijskih razstavah ter publikacijah.… Preerite do konca

Arheološka najdišča na Gorenjskem

Na Gorenjskem so številna arheološka najdišča. Kamenodobna in bronastodobna najdišča kažejo na občasno poselitev, železnodobne najdbe pa dokazujejo že strnjeno in zaznavno stalno poselitev tega območja. Pri odkrivanju teh najdišč je v zadnjih petdesetih letih sodeloval tudi Gorenjski muzej. S številnimi izkopavanji nam je uspelo pridobiti dragoceno in edinstveno gradivo, ki je deloma shranjeno tudi v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Arheološka zbirka hrani gradivo iz mlajše kamene in zgodnje bakrene (Drulovka pri Kranju), starejše železne (Kranj, Bohinjski kot, Tupaliče pri Preddvoru), rimske dobe (Bobovek pri Kranju, Rodine pri Radovljici, Ajdna nad Potoki, Khislstein v Kranju), časa preseljevanja ljudstev (Sv.… Preerite do konca

Gorenjski Muzej

Gorenjski muzej je bil kot pokrajinski muzej ustanovljen 7. februarja 1963 z združitvijo Mestnega muzeja (ust. 1953) in Muzeja revolucije (ust. 1957). Razstavne prostore je imel v Prešernovi in Mestni hiši, ter do leta 1992 v stavbi župnišča v Kranju, kasneje pa je svoje delovne prostore preselil v grad Khislstein. Gorenjski muzej se je razvil v kompleksen muzej. Temeljno poslanstvo je preučevanje preteklosti Gorenjske, zbiranje ostankov njene materialne in duhovne kulture v okviru muzejskih strok – arheologije, zgodovine od najstarejših obdobij do danes, etnologije, umetnostne zgodovine in kulturne zgodovine. Posamezni oddelki Gorenjskega muzeja so sodelovali tudi pri prezentaciji različnih muzejskih… Preerite do konca