TMS Bistra – Tehniški muzej Slovenije

Tehniški muzej Slovenije

Bistra pri Vrhniki

Uprava: Pamova 33, 1001 Ljubljana, p.p. 3525

tel. +386 (0)1
436 16 06,
436 22 69
436 34 83

Zbirke: Bistra pri Vrhniki, 1353 Borovnica

tel. +386 (0)1
750 66 70
750 66 72

Elektronski naslov:
[email protected]

Dnevi elektrotehnike

Vsako leto v aprilu v muzeju potekajo dnevi elektrotehnike, kjer raziskovalci, profesorji in študenti s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani predstavijo zanimive eksperimente iz različnih področij svojega dela. V letu 2007 bodo predstavitve potekale od torka, 10. 4. do petka, 13. 4. med 9. in 16. uro ter v nedeljo, 15. 4. med 10. in 18. uro.

Verižni eksperiment

V svetovnem letu fizike 2005 se je v Sloveniji pričela vrsta novih aktivnosti namenjenih popularizaciji fizike v širši javnosti. Ena od odmevnejših akcij je bila organizacija “Verižnega eksperimenta”, ki postaja tradicionalni vsakoletni dogodek. V letu 2006 je verižni eksperiment potekal v okviru Dnevov fizike v Tehniškem muzeju Slovenije.

Tudi v letu 2007 bo osrednji dogodek Dnevov fizike predstavljal verižni eksperiment, ki bo potekal v soboto, 26. maja v Tehniškem muzeju Slovenije. Gre za dinamični dogodek podoben akcijam podiranja kolone domin, le da namesto padanja domin aktiviramo posamezne naprave, ki tvorijo verigo zanimivih fizikalnih dogodkov: kotalijo se kroglice, prelivajo se tekočine, nihajo palice, vrtijo se magnetnice, itd. Veriga je sestavljena iz posamičnih zaključenih eksperimentov, ki imajo skupno lastnost, da se vsak izmed njih konča tako, da sproži delovanje naslednjega.

Upamo, da se bo tudi v letu 2007 akciji pridružilo čim večje število ljubiteljev fizikalnega eksperimentiranja, ki bodo v manjših skupinah (od 2 do 5 članov in mentor, ki je nujen vsaj v vrtcih in osnovnih šolah) pripravili inovativne eksperimente – posamične člene verige. Ideja za naprave bo prepuščena iznajdljivosti in domišljiji skupine, vezni člen med napravami pa bo za vse skupine enak. Tako kot lani bo to kovinska kroglica s premerom 20 mm, ki jo bo vsem prijavljenim ekipam posredoval organizator Tehniški muzej Slovenije (TMS). Prijavite se tako, da izpolnite prijavnico, ki jo imate na levi strani spletne strani in jo pošljete po pošti na naslov uprave TMS (Parmova 33, 1001 Ljubljana, p.p.3525). Dodatne informacije in podrobnosti dobite v Tehniškem muzeju Slovenije preko telefona 01/436 64 90 ali elektronske pošte [email protected]

VSEBINSKA ZASNOVA MUZEJA USNJARSTVA SLOVENIJE

Vodja projekta: Zavod za kulturo Šoštanj
Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo

Usnjarstvo je bilo na Slovenskem pomembna gospodarska panoga, sprva v obrtniški obliki, nato pa so mnoge obrtniške delavnice prerasle v industrijska podjetja. V zadnjih desetih letih usnjarska industrija v glavnem propada. Večino tovarn so zaprli, delujoča je le še Industrija usnja Vrhnika, ki je v hudih težavah in njena usoda še ni znana.

Dejstvo je, da se po zaprtju tovarn stroje in opremo razproda, kar pa ostane, večinoma konča na odpadu. Podobno se zgodi z dokumentacijo. Zato so se ljudje v krajih, kjer je bilo usnjarstvo pomembno, začeli zavzemati za odprtje usnjarskega muzeja.

Dosedanja prizadevanja glede ohranjanja usnjarske dediščine segajo v 50. leta preteklega stoletja. Takrat so si člani muzejskega društva v Tržiču zadali nalogo, da zberejo zgodovinsko gradivo svojega kraja. Tako je med drugim nastala bogata tehniška zbirka, v kateri se je ohranilo veliko predmetov, povezanih z usnjarstvom, ki je bilo ena najstarejših panog na tem področju. V začetku 70. let je Nada Bizjak Holinsky pripravila tudi zgodovinski pregled usnjarstva in prvo stalno razstavo na to temo.

Druga stalna usnjarska razstava je bila odprta maja 1979 v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in prikazuje njegovo obrtno delavnico. Zbirka je dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije, muzej pa upravlja Gorenjski muzej v Kranju.

Na Vrhniki je Muzejsko društvo v drugi polovici leta 2003 pridobilo veliko podatkov, fotografij in ostalega gradiva o razvoju usnjarstva. Pri tem so vzpodbudili veliko zanimanje pri nekdanjih usnjarjih. Ti so jim izročili precej predmetov, ki so jih do tedaj hranili doma in jim obljubili sodelovanje. Z njihovo pomočjo so nato pripravili razstavo ‘Razvoj usnjarstva na Vrhniki’. Tajnik društva Niko Šušteršič, bivši usnjar, je poiskal usnjarje po Sloveniji in začeli so razmišljati o postavitvi muzejske zbirke. Obrnili so se na direktorja Tehniškega muzeja Slovenije, dr. Oresta Jarha in predlagali, da se postavi usnjarska zbirka v okviru muzeja v Bistri. Vendar pa v TMS ni prostorskih možnosti za njeno postavitev, Usnjarna Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pa je bila obrtniška delavnica in prostor ni primeren za prikaz industrije. Zato bi jo bilo težko nadgraditi v muzej usnjarstva na Slovenskem.

Kot najprimernejša izbira se je izkazal Šoštanj, kjer gre peščici zagnanih posameznikov zasluga, da se je ohranilo nekaj usnjarske tehniške dediščine. Že leta 1988 so ob praznovanju 200 letnice Industrije usnja Vrhnika (IUV) opozorili na potrebo po ohranitvi bogate usnjarske industrijske dediščine tega kraja. Svet občine Šoštanj je leta 1999 sprejel odlok o začasni razglasitvi Tovarne usnja Šoštanj za kulturni spomenik, leta 2001 je bil ustanovljen iniciativni odbor za ohranitev kulturne dediščine nekdanje usnjarne. Svet občine je nato sprejel sklep o začetku postopkov za ustanovitev muzeja usnjarstva, projekt vodi Zavod za kulturo Šoštanj. Za potrebe muzeja so sanirali enega od objektov bivše tovarne, v letu 2004 pa je bil izdelan idejni projekt izgradnje muzeja.

Do končne realizacije bo potrebno opraviti še veliko dela, v prvi fazi pa je potrebno predvsem zagotoviti pogoje za ohranitev že zbranega gradiva in s poglobljeno raziskavo ustvariti temelje za strokovno muzejsko delo.

Muzej usnjarstva Slovenije naj bi simboliziral pomen usnjarske obrti in industrije, ki je bila ena najmočnejših panog na Slovenskem. Muzejska predstavitev bo obravnavala tako tehnološko opremo in prikaz tehnoloških postopkov, ki so se uporabljali za predelavo živalskih kož skozi zgodovino doma in v svetu, kot tudi ostale pomembne vidike, vključno z vsemi posledicami, ki jih je ta dejavnost pustila na našem ozemlju.

Tekstilna industrija po tranziciji

Razstava o izginjajoči tekstilni dediščini
23. november, Tehniški muzej Slovenije

Od 23. novembra 2006 bo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled razstava Tekstilna industrija po tranziciji, ki sta jo pripravili Nada Radonjič in Estera Cerar. Predstavljenih bo 6 tekstilnih tovarn.

Razstava je plod sodelovanja Tehniškega muzeja Slovenije in gospe Nade Radonjič, ki sta v letu 2006 pričela s projektom Industrijska tekstilna dediščina. Namen projekta je popisati oziroma zbrati čimveč materialnih ostankov, pričevanj, spominov, predmetov in dokumentov s področja tekstilne tehniške dediščine ter tako ohraniti spomin na panogo, ki v zadnjih letih propada. Potrebno je hitro ukrepanje, saj vedno več tekstilnih tovarn svojo proizvodnjo ali ukinja ali preoblikuje. V nasprotnem primeru bo veliko dediščine izgubljene, kar se je v nekaterih primerih že zgodilo.

V letu 2006 so bili popisani tekstilni obrati, ki so jih zaprli pred kratkim oziroma jim zaprtje ali stečaj grozi. Vključeni so tudi obrati, ki jih bodo posodobili v taki meri, da bo velik del obstoječega strojnega parka in proizvodnega programa ukinjen ali nadomeščen z novim. Ti tekstilni obrati so: Tekstina Ajdovščina, Svila Maribor, Tekstilna tovarna Majšperk, Jutranjka Sevnica, Tekstilna tovarna Bača, ČIB Bovec, Čipke Gorje, Tekstilna tovarna Okroglica, Sukno Zapuže, Tekstilna tovarna Prebold, Trak Mengeš ter Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo RS za kulturo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *