Z mojim novim parterjem sva pogosto hodila na morje. Kasneje sva se poročila in preselila ob obalo. Mož si je želel narediti izpit za čoln, ker bi želel imeti jadrnico. Pogovarjala sva se o tem kakšno jadrnico ni imel. Najprej sva nekajkrat jadrnico najela, da sva videla ali nama to sploh ustreza. Zraven sva sicer imela skiperja, ki je jadrnico vozil.
Naučil ga je kar nekaj zadev, da si je lažje predstavljal kako je potrebno v določenih vremenskih razmerah reagirat. Ko sva tako nekajkrat plula, sva videla, da zelo uživava v jadranju. Zato se je mož odločil, da bo najprej naredil izpit za čoln, potem pa bova šla v nakup jadrnice. Izpit za čoln ni bil tako enostaven. Najprej je bilo potrebno narediti celoten težaj in se naučiti vseh osnov, ki se pri plovbi zahtevajo. Izpit je sestavljen in praktičnega in tudi teoretičnega dela. Veliko je prakse, da se dejansko naučiš upravljati s plovilom. Moj mož se je prijavil na izpit za čoln, ki je bil namenjen za osebne namene. To je pomenilo, da bi lahko upravljal s plovilom, ki je dolgo največ 12 metrov. Ta izpit za čoln je bil potreben tudi v primeru, če sva želela jadrnico najeti.
Potem sva kupila jadrnico, ki je bila dolga enajst metrov. Bila je prekrasna jadrnica, ki je imela vso potrebno opremo in lepe bivalne prostore. Komaj sem čakala, da lahko greva sama na plovbo, saj je mož izpit za čoln uspešno opravil. Odpravila sva se najprej po bližnih otokih in plula pet dni. Uživala sem v pomoči pri ajdranju, da sva lovila veter v jadra. Ustavila sva se tam, kjer je bilo mirno in se zjutraj zbujala ob čudovitem morju. Najprej sva šla plavat, potem pa sva plula dalje. Vesela sem, da je mož naredil izpit za čoln, ker sedaj skupaj uživava na morju.