Ko smo se preselili v novo stanovanje v bloku, sem hitro ugotovil, da bo ena največjih težav shranjevanje koles. Prej sem živel v hiši in sem imel vedno dovolj prostora v garaži, zdaj pa so kolesa zavzemala polovico hodnika. Vsakič, ko sem moral peljati kolo ven ali notri, sem moral manevrirati med vrati, čevlji in plašči, kar je bilo precej naporno.
Prvič sem slišal, da v naši soseski razmišljajo o tem, da bi postavili skupno kolesarnico. Sprva nisem imel posebnih pričakovanj, predstavljal sem si nek zasilen prostor z nekaj stojali. A kmalu sem se udeležil sestanka stanovalcev, kjer so predstavili konkreten načrt. Kolesarnica naj bi bila urejen prostor z možnostjo zaklepanja, video nadzorom in stojali, ki omogočajo varno pritrditev koles.
Ko je bila kolesarnica končno postavljena, sem bil prijetno presenečen. Prostor je bil čist, urejen, dobro osvetljen in resnično varen. Naenkrat sem imel občutek, da je moje kolo na varnem, hkrati pa sem si olajšal vsakodnevno uporabo. Ni mi bilo več treba nositi kolesa skozi stopnišče ali skrbeti, ali ga bo kdo po nesreči podrl.
Kolesarnica je hitro postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Tudi drugi stanovalci so začeli več uporabljati kolesa, ker je bilo vse bolj dostopno in enostavno. Otroci so lahko parkirali svoja kolesa brez pomoči staršev, odrasli pa smo se spet bolj pogosto odločili za vožnjo po opravkih s kolesom.
Zdaj si življenja brez kolesarnice sploh ne predstavljam več. Je ena tistih rešitev, ki se na začetku zdijo preproste, a dolgoročno močno izboljšajo kakovost bivanja. In kar je najlepše, z manj avtomobilske gneče in več gibanja smo vsi nekaj pridobili.
Poleg vsakodnevne praktičnosti mi je kolesarnica pomagala tudi pri boljši organizaciji doma. Koles ni več v hodniku, več prostora imam za druge stvari in stanovanje deluje bolj urejeno. Tudi obiskovalci opazijo razliko. Včasih grem kar mimogrede s kolesom na izlet, saj ga imam zdaj vedno pri roki in ga zlahka vzamem.