S prijateljico se nisva več tako pogosto videvali, ker so najini otroci zrasli in se nismo več družile. Seveda sva to še kako pogrešali in vedno sva si govorili, da morava na pijačko. Do tega pa ni prišlo. Potem pa me je en dan poklicala prijateljica in rekla, da mora začeti gibati in da je premišljevala, da bi začela igrati tenis. V našem kraju imamo namreč zelo lepo poskrbljeno za tenis. Ko mi je to povedala, me je tudi povabila, če bi mogoče jaz bila tista, ki bi igrala z njo. Tako bi lahko združili tenis in druženje katerega pogrešava. Pa sva se dogovorili. Ker sama nisem vedela, kako mi bo šlo igranje tenisa, sem si lopar izposodila.
Prvo igranje in tenis je postal moj rekreativni šport
Ko sem se s prijateljico dobila na prvi uri tenisa, sem bila izgubljena. Moja prijateljica je znala igrati, zato sva celo uro posvetile meni, da me je naučila. Po eni uri sem bila srečna in zadovoljna, da se se odločila, da grem na tenis. Prijateljica je predlagala, da bi tenis igrali 2 krat na teden. Tako bi lahko združili šport in druženje, ki sva ga tako pogrešali. Sklenili sva dogovor in lahko vam povem, da ta dogovor velja že eno leto.
Eno leto igranja tenisa in pravo prijateljstvo
To je čas, ki ga posvetiva ena drugi. To je čas za naju in najin tenis. Danes si ne predstavljam, da tenisa ne bi več trenirala. Tako zelo uživam, ko igram tenis, da vam ne znam povedati. To je čas, ko pozabim na vse težave in probleme. Takrat sem samo jaz in igranje. Ena ura tenisa mi naredi lepši dan. Napolni me z energijo za cel teden. Kajti ko ne igram že premišljujem, kdaj bom šla na trening in spet držala v roki lopar.