Noč v muzeju

Ker živimo na samem na podeželju, sva se z možem odločila, da bova zunaj naredila veliko betonsko ploščo in položila zunanje ploščice, kjer bomo čez poletje postavili bazen. Tako sva en kos travnika riskira za betonsko ploščo. Seveda so otroci bili čisto navdušeni, ker so vedeli, da bova končno kupila bazen, saj ga do sedaj nisva.

Betonska plošča je bila narejena hitro, morala pa sva izbrati lepe in praktične zunanje ploščice, predvsem je bilo ključnega pomena, da se zlijejo z naravno in da ne drsijo. Tako sva šla skupaj v salon, naj nama pokažejo najbolj grobe zunanje ploščice. Prodajalec nam je pokazal čisto vse, mene so pritegnile ene zunanje ploščice, ki so bile prekrasne barve, vendar niso bile tako grobe. Vedela sem, da jih ne moreva kupiti, ker bi nama kasneje bilo žal, saj bi verjetno ob deževnem in snežnem vremenu drsele. Bil je še en problem, ker bo na teh ploščicah bil bazen, sva vedela, da bo voda špricala na vse strani, tako da bodo zunanje ploščice, verjetno vedno mokre.

Na koncu sva se odločila za klasiko, ker so bile najbolj grobe. Meni osebno niso bile tako lepih barv, ampak prednost ima praktičnost. Ko so bile položene, pa sem videla, da bi bilo čisto isto, če bi kupila katere koli zunanje ploščice, ker se barva skoraj ni videla. Ko sem polila malo vode, da se prepričam, da ne drsijo, sem ugotovila, da so res super. Moja noga se ni čisto nič premaknila, tako bodo otroci lahko brez skrbi skakali iz bazena in letali okoli njega, da mene ne bo strah, da bi komu spodrsnilo in bi se poškodoval. Sedaj, ko so položene zunanje ploščice čakamo še samo na lepe, sončne dni in postavimo naš bazen za čez celo poletje, kjer bomo uživali in se hladili v vročih dneh.  …

Ste že kdaj vprašali, kaj vse je potrebno narediti, da mi odpremo naše pipe in nam priteče pitna voda? Jaz zadnje čase vse bolj premišljujem o tem, kako smo razvajeni, kako ne znamo ceniti kar imamo in kako smo lahko v bistvu srečni, za vse kar nam narava ponuja. Slovenija je prekrasna dežela, živeti v Slovenji jaz pravim da je pravi luksuz, res nam je lepo.

Naša pitna voda je ok in lahko smo veseli, da nimamo problema z vodo, da se niti ne zavedamo, kako je živeti brez dobre vode, malo nas stisne takrat, ko pridejo problemi, na primer naliv ali kakšno popravilo in motena oskrba z vod, pa še takrat smo bolj jezni, kot pa karkoli drugega, ne pa da bi se saj takrat zamislili kako pomembna je v našem življenju pitna voda in kako nemogoče je življenje brez nje.

Prav spominjam se dneva, ko so nam obvestili, da bo oskrba z pitno vodo motena in prosijo za razumevanje, ker morajo narediti določena vzdrževana dela. Jaz sem pozabila na to in si nisem naredila nobene rezerve, da bi si nalila nekaj vode. Tako sem ostala čisto brez vode kar nekaj ur. Ugotovila sem, kako bolj je pomembna pitna voda od elektrike, brez elektrike bi še lahko nekako živela, a brez vode res ne. Šele takrat sem videla, kolikokrat potrebujem vodo, sama nisem mogla verjeti. Prav nič nisem mogla delati, skoraj vedno sem potrebovala vodo, ja pitna voda je naš zaklad in bolj bi morali to ceniti.

Ko so dela končali in je spet pitna voda pritekla po pipi, se mi je zdelo, kot da bi bil praznik, to je občutek ki ostane in malo bolj veš, kako je pomembna pitna voda, najbolj od vsega, vodo res neprestano potrebujemo, niti se ne zavedamo koliko, pitna voda je naše življenje.

…

Kako povedati sodelavki, da naj si končno začne urejati obrvi? Ne gre se za to, da so njene obrvi neurejene, ampak ker delamo skupaj v takšnem salonu, da bi to morala imeti, bi se ji to moralo tudi povedati. Najhuje pa je, da se ona zaveda svojih obrvi, vendar jo ne motijo. Kako potem prepričati sodelavko, da pa bi bilo vseeno lepo, če bi si obrvi oblikovala v eno lepo obliko.

Njene so bile resnično goste in ko si pogledal njen obraz si prvo zagledal obrvi, kajti tako močne so bile in izrazite. Jaz sem tako vsaki ljubi dan delala z njo in imela na jeziku, kako naj ji rečem, naj si jih oblikuje. Tako sem prav načrtovala pogovor, ki je zajemal make up obraza. Začele sva se pogovarjati, čeprav to ni bila preveč njena tema, vendar nisem popustila. Tako sem nadaljevala, kakšni make upi so danes moderni in kako se naličiti. 

Videlo se je, da me posluša bolj tako na pol in zato sem si sama sebi rekla, da ji hočem itak pomagati in če hoče naj zameri. Izstrelila sem ko iz topa:

» Zakaj si ti ne oblikuješ obrvi?«

Pogledala me je in v miru odgovorila, da je ne motijo in da si jih enostavno noče oblikovati. Na kar sem rekla, da bi njene oči bile veliko lepše in da če želi, ji jaz lahko pomagam in jih samo malo oblikujem, ker se mi je zdelo, da si jih noče oblikovati, ker bi si jih potem skoz mogla. Tako sem ji predstavila, da sploh to ni težko in ne potrebuje veliko časa, če populi samo tiste obrvi, ki so odveč in si svojo obliko pusti. 

Videla je, da oblikovanje obrvi res ni nič tako groznega in sedaj si jih oblikuje sama, njen obraz pa je dobil novo podobo in njene oči so prišle do izraza, jaz pa sem srečna.

 …

Obožujem ure različnih stilov, seveda imam tudi svojo najljubšo, ki jo največ nosim, a vseeno, če mi je katera ženska ura v trgovini lepa, nikakor ne grem iz trgovine, da si je ne bi privoščila. Ne nosim veliko nakita imam le nežne okrogle uhane, tudi zapestnice ne nosim, ker je ženska ura meni nekaj naj lepšega, kar ima ženska na sebi. Ne vem zakaj, a daje mi tisto eleganco.

Čisto nekaj drugačnega mi je, ko ženska stegne svojo roko in se pokaže prekrasne elegantna ženska ura, ki ji polepša celotno roko in zapestje. Kar nekaj časa nisem imele svojega stila, potem pa sem se začela opazovati, da so mi všeč ure, tako sem malo premislila zakaj jaz ne nosim nakita in ugotovila, da je moj stil ženska ura in ne drug nakit. 

Od kar sem to spoznala, sem se prav oddahnila, kajti po navadi so moje roke in zapestje bile vedno prazne, sedaj pa to zapolni ženska ura, ki dokonča moj modni stil do konca. Najlepše se počutim, ko imam urejene roke in nohte in ko je ženska ura na mojem zapestju. T oje to, to je moj stil in vesela sem, da sem prišla do spoznanja, da ne potrebujem zapestnic, prstanov, velikih uhanov, verižic, da potrebujem le svoj modni dodatek, ki me naredi lepo in to je ženska ura, ki pa mora biti elegantnega videza.

Vsaka ženska je posebna, najlepše pa je, da najde svoj stil, kajti šele potem izžareva tisti svoj jaz, tisto žensko eleganco, ker zna stvari nositi, stil o človeku pove ogromno, nikar ne pozabite na to, ustvarite si svojega, ali je to športni, elegantni ali pa nekaj vmes je čisto vseeno, pomembno je, da se v njem dobro počutite in da ga znate nositi, kajti tako boste postali svoja osebnost. Moj osebni stil je ženska ura, ki je vedno na moji roki. …

Bile sva kot dan in noč, res je da sva imele različne življenjske zgodbe, danes sva obe odrasli, se razumeva, čeprav karakterno čisto drugačni. Prišlo pa je obdobje, ko se nisva in meditacija je bila tista, ki je vse popravila. Namreč nisva se znali več pogovarjati, kadarkoli sem jaz začela kakšen koli pogovor, je moja sestra hitro postala živčna, nervozna in se začela dreti. 

Prav nič prijetno se nisem počutila, da se je vedno drla, bila cinična in da nikoli nisem povedala nič prav. Počutila sem se, kot da izgubljam sestro in dejansko sem jo res. Nisva se več veliko družile, ker njej je bilo vseeno, jaz pa sem se jo zaradi konfliktov izogibala. Prišel je ta dan, ko je meditacija pri njej začela popravljati to jezo in agresijo, to pa takrat, ko je sama videla, da nekaj ni v redu, da  se ne obnaša pravilno, da seje njeno življenje samo slabšalo in vedno bolj je ostajala sama, kajti vsi smo se začeli umikati, ker se ni bilo smisla pogovarjati z njo, saj je vedno preglasila in prevladala, pa tudi če ni imela prav.

Tako je meditacija postala njen vsakdan, sprva mi tega sploh ni povedala, ker je tečaj plačala na skrivaj in se ga tudi na skrivaj udeležila, kajti meditacija je za njo bilo nekaj novega in ni znala sama doma izvajati tega načina umiritve. Šele ko je meditacija bila že nekaj časa njen del življenja, je to povedala, jaz pa sem videla, da meditacija deluje, ker sem se z njo lahko mirno pogovarjala. 

Bila sem srečna zanjo in prav tako vsi ostali, lahko rečem, da sva danes spet ustvarili odnos, ki sva ga imele včasih, le kdaj pa kdaj jo spet malo vrže, a se sedaj ustavi, ker vidi, da ni prav, to pa je naredila meditacija, ker jo je dobesedno naučila obnašanja.

…

Imela sem obdobje, da če sem kam šla, sem na koncu vedno šla nekam jest in zapravila denar. Kmalu sem začela drugače razmišljat in termo posoda plastika, mi je prišla še kako prav. Od takrat naprej sem si hrano začela pripravljati sama in jo jemati z seboj. Tako sem veliko prihranila in še vedno sem jedla, kaj sem hotela. Lahko le rečem, da je termo posoda plastika še kako fajn in še kako prav pride.

Od kar počnem to, sem ugotovila, da postanem čisto različno lačna in takrat, ko postanem se lahko kam usedem, vzamem terno posodo plastika iz nahrbtnika in pojem, kar sem si pripravila.

Prav tako sem si začela hrano pripravljati za v službo, ker sem ugotovila, da se mi enostavno ne ljubi vsak dan hoditi na malico v drugo stavbo. Tako mi termo posoda plastika pride še kako prav, ko si pripravim svoje jedi. Sedaj jem zdravo, prej, ko se mi ni ljubilo iti na malico, sem ostala brez hrane, ali pa sem pojedla kakšno sladico. To pa seveda na dolgi rok ne prinese nič dobrega. 

Meni je ta termo posoda plastika bila tako všeč, da sem si šla še po eno. Ker je ta moja bila kar majhna in če sem želela dati v posodo več hrane nisem mogla. Tako sem sedaj imela kar dve posodice in tudi če hrana ni vroča uporabljam to termo posodo plastika, ker sem se tako navadila. 

Tudi vi poskusite, ko se boste navadili, boste tudi vi uporabljali termo posodo plastika, ker vam bo enostavno všeč. Poskrbite pa da kupite kvalitetno in da bo plastika dobra in ne zdravju škodljiva, to pa se le prepričajte, posebej, če boste v njo dajali vročo hrano, saj veste, da slaba plastika in vročina ne gredo skupaj, raje plačajte več, drugače si posode niti ne kupite, ker ne boste imeli užitka jesti iz takšne posode.  

…

Ste tudi ve ene izmed tistih, ko nimate rade monotonih prostorov? Sama obožujem barve, hiše in stanovanja, pa so danes vse bolj pusta, meni barvne keramične ploščice v kuhinji polepšajo vsako jutro, vsak dan, ko jih vidim. Barve mi dajejo energijo. Ne morem razumeti nekoga, da je njegova hiša ali stanovanje skoraj celo belo in monotono, kako lahko imaš tako malo barv v hiši. Tudi sama nimam močnih barv na stenah, ne govorim, da bi morali barvati stene v stanovanju ali hiši, lahko pa z malimi dodatki polepšate in naredite prostor z več energije.

Tudi pri meni niso stene barven, v večini bele barve, le kuhinja in dnevna sta v nežni bež barvi. Raje vidim, da dajem dodatke, kot so keramične ploščice v kuhinji, prav tako veliki barvni lonci za rože, ali pa velika slika z veliko barv na njej. Zelo lepo vam lahko naredijo keramične ploščice v kopalnici, če le imate malo idej in malo žilice za stil. Lahko se tudi posvetujete z strokovnjaki, ali pa obiščete trgovine, kjer imajo na razpolago določene vzorce in kako pridejo v določenem prostoru. 

Sama sem malo umetnice, nikoli mi ni bilo težko ustvarjati, rada ustvarjam, keramične ploščice sem že večkrat kupila tako po komadih, da sem potem nekaj ustvarila na zidu, na loncu, ali na terasi. Še posebej lepo pridejo, če keramične ploščice položite v mozaik. Pravijo, da tisti, ki izberejo mozaik, da to nekaj pomeni, vsak mozaik ima neko zgodbo. Sama imam potem kar veliko zgodb. 

Še vedno pa so keramične ploščice v moji kuhinji najlepše, to je bil tisti moj prvi projekt z katerim se je moja želja po ploščicah začela, tako so mi te keramične ploščice še posebej pri srcu. Vem da kmalu bom spet ustvarjala, kaj pa si bom tokrat vzela za izziv pa še ne vem, definitivno pa bodo glavni material keramične ploščice, ker so lepe, unikatne, posebne.

 …

Ste že kdaj probali tek na smučeh? Tisti, ki ste veste o kakšni svobodi govorim, tisti, ki pa še niste, pa se le enkrat odločite, ker vam ne bo žal. Sam sem športnik, vendar tudi sam do letošnje zime nisem nikoli bil na smučeh za tek, prišlo je čisto nepričakovano in od letos naprej vem, da je to moj novi šport z katerim se bom ukvarjal.

Bili smo z celo družino na smučišču, vzeli smo si vikend na off, tako smo si rezervirali hotel samo zato, da otroci doživijo užitke snega. Z ženo nisva imela nobenih planov, dan pa je bil prekrasen. Tako me je že takoj pritegnil tek na smučeh, ker sem videl te ravnine z soncem obsijane in nikakor nisem mogel nehati gledati. Takrat pa mi je žena rekla, da če mi je tako všeč, imajo tukaj vso opremo, da si jo izposodiš in greš na eno turo. Nikakor niti pomislil nisem, da bi šel, ker sem bil skupaj z družino in rekla sva, da bomo preživeli dan skupaj, ravno zato tudi smučarske opreme nismo jemali z seboj. Žena je videla mojo željo in ni odnehala, vztrajala je, da je resnično lep dan za tek na smučeh, da imamo čas in da je danes res idealen dan, če želim probati, kako je doživeti tek na smučeh, ker je videla, da me vleče.

Na koncu smo res šli v hišico, kjer so posojali vso opremo, in šel sem doživet prve korake teka na smučeh. Ker res nisem imel osnovnega znanja, sem prosil za pol urne inštrukcije. Kajti vedel sem, da bom hitro znal sam, samo tehniko mi mora nekdo pokazati, saj sem bil drugače športni tip človeka, tak na smučeh pa enostavno ne moreš znati, če ti nekdo ne pokaže.  To je bil zame perfekten dan, tek na smučeh sem vzljubil, daje mi tisti svobodo, ki jo vsi potrebujemo, čas ko si sam z seboj. Lahko bi rekli, da je tek na smučeh sedaj moj najljubši šport, lahko pa se zahvalim ženi.

 …

Napaka, ki jo pogosto delamo, ko kupujemo novo ležišče, je, da prehitro nasedemo reklamam, ki nas prepričujejo, da je njihov izdelek tisti, ki bo najboljši za nas in ga resnično potrebujemo. Nakup ležišča se nam zdi dolgočasen in skorajda nujno zlo, katerega se želimo rešiti kar najhitreje. V zadnjih dveh desetletjih cveti prodaja vzmetnic, predvsem na račun vedno večjega števila ljudi z bolečinami v predelu križa in hrbtenice. In prav veliko povpraševanje po vzmetnicah je odprlo široko polje za sleparje, ki nam želijo prodati mačka v žaklju. Kako se torej prepričati, da nam bo vzmetnica, ki jo kupujemo, resnično koristila?

Čeprav je od vzmetnice odvisna kakovost našega spanja in posledično naše zdravje in počutje, nas lahko pri njihovem nakupu relativno hitro prenesejo okoli. Ko kupujemo avtomobil, dobro vemo kaj želimo in česa ne in kako mora kaj delovati in izgledati, da bomo za svoj denar dobili kar največ. Pri nakupu nečesa takega, kot je vzmetnica, pa smo hitro »bosi« in se ne znajdemo najbolje. Nakup ležišča nas dolgočasi in čeprav bi si iz dna srca želeli dobro vzmetnico, na kateri bi se zbujali naspani, želimo to opravilo kar se da hitro opraviti.

Če je vaša vzmetnica potrebna menjave, se dobro pozanimajte o prednostih in slabostih različnih polnil in nato opravite primerjavo cen. Seveda koristi, če si že prej določite, koliko denarja ste pripravljeni plačati za to naložbo v zdravje. Poučite se tudi o tem, kateri tip vzmetnice bo najboljši za lajšanje vaših zdravstvenih tegob. Če vas pestijo alergije, si omislite vzmetnico iz hipoalergijskega materiala. Če se zbujate z bolečinami v križu, ciljajte na ortopedsko oblikovano ležišče. Če vas boli medenica, je za vas najprimernejša zdravstveno oblikovana vzmetnica. Na jasnem si morate biti tudi glede tega, ali si želite mehkejše ali bolj čvrste vzmetnice.

 …

Človek se spreminja in tako sem tudi sama prišla v obdobje, ko so me začele mikati gore. Želja je bila vse večja, jaz pa nisem imela čisto nič izkušenj, začela sem sama prebirati, katera oblačila in kakšna zaščitna oprema je potrebna za obisk gora, kako moraš biti kondicijsko pripravljen in katere so tiste začetne poti, ki jih premagaš, da potem lahko nadaljuješ na višje vrhove.

Ker je bila želja vedno večja, sem se odločila, da grem v eno športno trgovino in si kupim vse potrebno. Moram priznati, da sem bila kar zmedena, tam je bila vsa potrebna zaščitna oprema, gorska oblačila, obutev in jaz se resnično nisem znašla. Vedela sem, da nekje moram zažeti, najlažje mi je bilo, da sem se osredotočila na čevlje, tako sem začela počasi gledati ponudbo, na kar me je ogovorila prijazna prodajalka, z katero sva kasneje izbrale prave pohodne čevlje zame, ker je tudi zaščitna oprema bila zame čisto novo področje, mi je prodajalka pomagala tudi pri tem, na koncu pa sem še kupila vse potrebno za obleči in tako odšla iz trgovine pripravljena za v hribe. 

Komaj sem čakala prosti lep napovedan vikend, da končno grem v hribe. Doma sem še vse lepo probala, malo hodila v pohodnih čevljih, pregledala kakšna zaščitna oprema je potrebna pri krajših in potem pri daljših pohodih, da ne nosim na začetku, ko bom hodila na krajše pohode vsega tega zraven. Vedela sem, da je zaščitna oprema bolj za visoke hribe in da bi lahko to kupila kasneje, vendar mi je prodajalka tako lepo svetovala, da sem izkoristila priložnost za nakup že kar sedaj.

Kar kmalu sem vse vikende preživela v hribih, zgotovila kako pomembna je pravilna zaščitna oprema in pridno nabirala kilometre. Tako sem bila pripravljena za obisk višjih gora, moja zaščitna oprema se je dobro odnesla, moja kondicija pa je bila na višku. Obisk gora je res božansko doživetje, meditacija. …