Noč v muzeju

Ste že slišali, da obstaja električna polnilnica Mides tudi za e-kolesa, skiroje? Takšne električne polnilnice pri nas namreč še nisem zasledil. Naj vam povem, da je v tujini to nekaj popolnoma običajnega. S partnerico namreč že nekaj mesecev potujeva po evropskih državah in prav povsod sva opazila električne polnilnice, namenjene za polnjenje električnih skirojev ali e-koles. Gradnje električnih polnilnic bi se lahko lotili tudi v Sloveniji, se strinjate?

Zanimivo je predvsem to, da električna polnilnica za e-kolesa, ter skiroje stoji kar sredi mesta. Pa ne samo ena, težko bi naštel vse električne polnilnice, ki sem jih opazil v mestu, ki ga trenutno raziskujeva z ženo. Ljudje so nad električnimi polnilnicami navdušeni. Zanimivo jih je opazovati, kako brezplačno polnijo svoja prevozna sredstva. Sklepam, da so številne električne polnilnice razlog, da se ljudje rajši odločajo za takšen način transporta in tako mestu pustijo dihati. Lepo je videti, da se v mestu ne vije kolona avtomobilov, saj to ustvarja ogromni kaos in tako kvari podobo mesta.

Opazila sva, da je javna električna polnilnica Mides sicer brezplačna, vendar ima vseeno manjšo omejitev. Svoje električno skiro ali kolo lahko polnite le tri ure dnevno. To pa zato, da imajo vsi obiskovalci mesta enake možnosti polnjenja svojega e-kolesa ali skiroja. Ne boste verjeli, kaj so nama povedali v Barceloni. Toliko ljudi se je prevažalo kar s svojimi skiroji, da so se mestne oblasti odločile, da zanje na cestah naredijo poseben pas, prav takšen kot je sicer narejen tudi za kolesarje. Briljantna ideja. Tako so poskrbeli za varnost vseh udeležencev v prometu.

Menim, da bi za začetek v glavnem mestu pri nas zadoščala le ena električna polnilnica Mides, ki bi bila na voljo vsem uporabnikom skirojev ali e-koles. Odziv nanjo bi pokazal, ali naše mesto sploh potrebuje takšne polnilnice. Kakšno je vaše mnenje o električnih polnilnicah? Je električna polnilnica v centru Ljubljane potrebna ali ne?…

Ko sem se preselila na svoje, sem z veseljem opravljala vsa dela, ki so mi doma smrdela. Kuhanje? Pranje perila? Ni panike, oboje naredim. Pomivanje kopalnice? Če je pač treba. Kaj pa odmaševanje odtoka WC? Se res nihče ne javi namesto mene? Tukaj se je pa žal ustavilo.

Za pomoč nisem hotela poprositi očeta, ker bi mi samo pridigal, da sem že dovolj stara, da sama poskrbim zase. Zato sem poskusila z nekaj triki, ki od mene ne bi zahtevali preveč dela. Najprej sem za odmaševanje odtoka WC preizkusila kombinacijo sode bikarbone in kisa. Ta možnost mi je bila všeč, ker je čisto naravna. Najprej sem torej v WC stresla večjo količino sode bikarbone, čez pa zlila alkoholni kis. Kombinacija je ustvarila reakcijo, za katero sem upala, da bo delovala.

Žal ni bilo čisto tako. Stanovanje, v katerem živim, je staro in tudi kopalnica ni ravno najbolj moderna. Situacija žal še vedno ni bila rešena. Zato sem za odmaševanje odtoka WC uporabila najbolj preverjeno metodo – s starim obešalnikom sem dregnila v odtok. Priznam, da sem se morala kar precej potruditi in delo ni bilo ravno najlepše, vendar je delovalo!

Od zdaj naprej bolj pazim, kakšne stvari splakujem, za odmaševanje odtoka WC pa tedensko uporabljam mešanico sode bikarbone in kisa. Če to namreč delaš redno, ne pride do zamašitve. V kolikor, se mi bo to še kdaj ponovilo, bom spet uporabila obešalnik.

Ko sem očetu povedala, da sem za odmaševanje odtoka WC uporabila obešalnik in je metoda delovala, je bil prav ponosen name. Rekel mi je, da ni verjel, da si bom kdaj upala tako umazati roke. Pa sem si! Če živiš sam, hitro ugotoviš, da se moraš pač znajti. Priznam, da sem prav ponosna nase, da mi je sami uspelo rešiti to zagato. Brez WC-ja pa res ne gre!…

Sama niti slučajno sluteč si nisem predstavljala, da je tako dolga doba za pregled, če se mene vpraša bi moral biti ortodont za otroke takoj dostopen čisto vsem otrokom. Sama sem bila dobesedno zgrožena, ko mi je prijateljica rekla, da bi lahko svojega otroka naročila na ortodonta že takoj, ko se je rodil, da bi prišel pravi čas na vrsto. Resnično mi je bilo smešno, a hkrati nisem mogla verjeti, da se to res dogaja. Kako je to mogoče, da ortodont za otroke ni dostopen vsakemu otroku takoj, ko ga potrebuje.

Seveda je to naše zdravstvo, lahko vi rešite zadevo samoplačniško in bo vaš otrok prišel n vrsto takoj. Vendar a je to naša rešitev? Da se sedaj za zdravstvene storitve plačuje? Mislim, da je to precej narobe. Tega ne bi niti vedela, če tudi moj otrok ne bi dobil napotnice za ortodonta in bi ga mogla naročiti. Sprva sem bila optimistična, ker je bil ortodont za otroke v našem kraju, potem ko pa sem poklicala in zvedela za čakalno dobo, sem bila šokirana. Nihče mi ne bo rekel, če je ortodont za otroke potreben, da je normalno, da lahko tako dolgo čaka na pregled. Skoraj prepričana sem, da vsi starši iščejo rešitve samoplačniško, tudi sama sem bila ta, ki je potem klicala, da bi moj otrok prišel na vrsto samoplačniško, potem pa je dobil datum takoj. Meni je to grozno. Kako imajo lahko vse termine proste, potem pa plačam in moj otrok lahko za isto storitev pride na vrsto takoj. 

Ker sem bila zgrožena nad takim delom, sem se odločila, da poiščem kateri ortodont za otroke opravlja storitev samo samoplačniško, bilo mi je bolj humano. Tako sem se boljše počutila in še prijazno je bila na višjem nivoju. Še enkrat poudarjam, ortodont za otroke ne bi smel imeti čakalnih dob.…

Letos ni moje leto, neprestano sem poškodovan, tokrat sem si poškodoval gleženj ravno toliko, da nisem mogel normalno hoditi, ni pa bilo potrebno obiskati zdravnika, ker mi ne bi mogel čisto nič pomagati. Vedel sem, da se prodajo opornice za gleženj in da bi meni prišle še kako prav.

Tako sem se odpeljal do lekarne, si kupil kremo proti bolečinam in pogledal, katere opornice za gleženj imajo, ki bi meni odgovarjale in bi mi prišle še kasneje kaj prav. Izbral sem opornico, ki je bila namenjena za zaščito poškodovanega in šibkega gležnja.

Ker sem normalno hodil v službo, me je gleženj popoldan že pošteno bolel, kljub temu, da sem imel opornico. Videl sem, da enostavno potrebujem par dni, da se moj gleženj umiri, zato sem prosil šefa za tri dni dopusta. Seveda sem mu povedal zakaj potrebujem dopust, saj ni videl mojega šepanja in tudi opornice za gleženj ni videl. Šef me je takoj poslal domov in me kregal, zakaj tega nisem povedal takoj. Pa sem mu lepo razložil, da sem mislil, da bo po parih dneh že boljše, pa očitno brez počitka in opornice za gleženj ne gre. 

Tako sem doma tri dni večina časa res počival, opornice skoraj nisem potreboval, ker nisem nič hodil. Po treh dneh počitka, pa sem se vrnil v službo, seveda opornice za gleženj nisem pozabil, kajti sedaj pa je še kako prav prišla. Ravno dovolj časa sem počival, da je sedaj gleženj bil dokaj v redu in da sem lahko delal. Šef mi je sicer rekel, naj bom še doma, a sem sem čutil, da lahko delam. Sedaj po treh tednih je gleženj že skoraj čisto zdrav, zaboli me samo, če nepravilno stopim, ko pa grem na neraven teren, pa brez opornice za gleženj ne gre.…

Ker živimo na samem na podeželju, sva se z možem odločila, da bova zunaj naredila veliko betonsko ploščo in položila zunanje ploščice, kjer bomo čez poletje postavili bazen. Tako sva en kos travnika riskira za betonsko ploščo. Seveda so otroci bili čisto navdušeni, ker so vedeli, da bova končno kupila bazen, saj ga do sedaj nisva.

Betonska plošča je bila narejena hitro, morala pa sva izbrati lepe in praktične zunanje ploščice, predvsem je bilo ključnega pomena, da se zlijejo z naravno in da ne drsijo. Tako sva šla skupaj v salon, naj nama pokažejo najbolj grobe zunanje ploščice. Prodajalec nam je pokazal čisto vse, mene so pritegnile ene zunanje ploščice, ki so bile prekrasne barve, vendar niso bile tako grobe. Vedela sem, da jih ne moreva kupiti, ker bi nama kasneje bilo žal, saj bi verjetno ob deževnem in snežnem vremenu drsele. Bil je še en problem, ker bo na teh ploščicah bil bazen, sva vedela, da bo voda špricala na vse strani, tako da bodo zunanje ploščice, verjetno vedno mokre.

Na koncu sva se odločila za klasiko, ker so bile najbolj grobe. Meni osebno niso bile tako lepih barv, ampak prednost ima praktičnost. Ko so bile položene, pa sem videla, da bi bilo čisto isto, če bi kupila katere koli zunanje ploščice, ker se barva skoraj ni videla. Ko sem polila malo vode, da se prepričam, da ne drsijo, sem ugotovila, da so res super. Moja noga se ni čisto nič premaknila, tako bodo otroci lahko brez skrbi skakali iz bazena in letali okoli njega, da mene ne bo strah, da bi komu spodrsnilo in bi se poškodoval. Sedaj, ko so položene zunanje ploščice čakamo še samo na lepe, sončne dni in postavimo naš bazen za čez celo poletje, kjer bomo uživali in se hladili v vročih dneh.  …

Ste že kdaj vprašali, kaj vse je potrebno narediti, da mi odpremo naše pipe in nam priteče pitna voda? Jaz zadnje čase vse bolj premišljujem o tem, kako smo razvajeni, kako ne znamo ceniti kar imamo in kako smo lahko v bistvu srečni, za vse kar nam narava ponuja. Slovenija je prekrasna dežela, živeti v Slovenji jaz pravim da je pravi luksuz, res nam je lepo.

Naša pitna voda je ok in lahko smo veseli, da nimamo problema z vodo, da se niti ne zavedamo, kako je živeti brez dobre vode, malo nas stisne takrat, ko pridejo problemi, na primer naliv ali kakšno popravilo in motena oskrba z vod, pa še takrat smo bolj jezni, kot pa karkoli drugega, ne pa da bi se saj takrat zamislili kako pomembna je v našem življenju pitna voda in kako nemogoče je življenje brez nje.

Prav spominjam se dneva, ko so nam obvestili, da bo oskrba z pitno vodo motena in prosijo za razumevanje, ker morajo narediti določena vzdrževana dela. Jaz sem pozabila na to in si nisem naredila nobene rezerve, da bi si nalila nekaj vode. Tako sem ostala čisto brez vode kar nekaj ur. Ugotovila sem, kako bolj je pomembna pitna voda od elektrike, brez elektrike bi še lahko nekako živela, a brez vode res ne. Šele takrat sem videla, kolikokrat potrebujem vodo, sama nisem mogla verjeti. Prav nič nisem mogla delati, skoraj vedno sem potrebovala vodo, ja pitna voda je naš zaklad in bolj bi morali to ceniti.

Ko so dela končali in je spet pitna voda pritekla po pipi, se mi je zdelo, kot da bi bil praznik, to je občutek ki ostane in malo bolj veš, kako je pomembna pitna voda, najbolj od vsega, vodo res neprestano potrebujemo, niti se ne zavedamo koliko, pitna voda je naše življenje.

…

Kako povedati sodelavki, da naj si končno začne urejati obrvi? Ne gre se za to, da so njene obrvi neurejene, ampak ker delamo skupaj v takšnem salonu, da bi to morala imeti, bi se ji to moralo tudi povedati. Najhuje pa je, da se ona zaveda svojih obrvi, vendar jo ne motijo. Kako potem prepričati sodelavko, da pa bi bilo vseeno lepo, če bi si obrvi oblikovala v eno lepo obliko.

Njene so bile resnično goste in ko si pogledal njen obraz si prvo zagledal obrvi, kajti tako močne so bile in izrazite. Jaz sem tako vsaki ljubi dan delala z njo in imela na jeziku, kako naj ji rečem, naj si jih oblikuje. Tako sem prav načrtovala pogovor, ki je zajemal make up obraza. Začele sva se pogovarjati, čeprav to ni bila preveč njena tema, vendar nisem popustila. Tako sem nadaljevala, kakšni make upi so danes moderni in kako se naličiti. 

Videlo se je, da me posluša bolj tako na pol in zato sem si sama sebi rekla, da ji hočem itak pomagati in če hoče naj zameri. Izstrelila sem ko iz topa:

» Zakaj si ti ne oblikuješ obrvi?«

Pogledala me je in v miru odgovorila, da je ne motijo in da si jih enostavno noče oblikovati. Na kar sem rekla, da bi njene oči bile veliko lepše in da če želi, ji jaz lahko pomagam in jih samo malo oblikujem, ker se mi je zdelo, da si jih noče oblikovati, ker bi si jih potem skoz mogla. Tako sem ji predstavila, da sploh to ni težko in ne potrebuje veliko časa, če populi samo tiste obrvi, ki so odveč in si svojo obliko pusti. 

Videla je, da oblikovanje obrvi res ni nič tako groznega in sedaj si jih oblikuje sama, njen obraz pa je dobil novo podobo in njene oči so prišle do izraza, jaz pa sem srečna.

 …

Obožujem ure različnih stilov, seveda imam tudi svojo najljubšo, ki jo največ nosim, a vseeno, če mi je katera ženska ura v trgovini lepa, nikakor ne grem iz trgovine, da si je ne bi privoščila. Ne nosim veliko nakita imam le nežne okrogle uhane, tudi zapestnice ne nosim, ker je ženska ura meni nekaj naj lepšega, kar ima ženska na sebi. Ne vem zakaj, a daje mi tisto eleganco.

Čisto nekaj drugačnega mi je, ko ženska stegne svojo roko in se pokaže prekrasne elegantna ženska ura, ki ji polepša celotno roko in zapestje. Kar nekaj časa nisem imele svojega stila, potem pa sem se začela opazovati, da so mi všeč ure, tako sem malo premislila zakaj jaz ne nosim nakita in ugotovila, da je moj stil ženska ura in ne drug nakit. 

Od kar sem to spoznala, sem se prav oddahnila, kajti po navadi so moje roke in zapestje bile vedno prazne, sedaj pa to zapolni ženska ura, ki dokonča moj modni stil do konca. Najlepše se počutim, ko imam urejene roke in nohte in ko je ženska ura na mojem zapestju. T oje to, to je moj stil in vesela sem, da sem prišla do spoznanja, da ne potrebujem zapestnic, prstanov, velikih uhanov, verižic, da potrebujem le svoj modni dodatek, ki me naredi lepo in to je ženska ura, ki pa mora biti elegantnega videza.

Vsaka ženska je posebna, najlepše pa je, da najde svoj stil, kajti šele potem izžareva tisti svoj jaz, tisto žensko eleganco, ker zna stvari nositi, stil o človeku pove ogromno, nikar ne pozabite na to, ustvarite si svojega, ali je to športni, elegantni ali pa nekaj vmes je čisto vseeno, pomembno je, da se v njem dobro počutite in da ga znate nositi, kajti tako boste postali svoja osebnost. Moj osebni stil je ženska ura, ki je vedno na moji roki. …

Bile sva kot dan in noč, res je da sva imele različne življenjske zgodbe, danes sva obe odrasli, se razumeva, čeprav karakterno čisto drugačni. Prišlo pa je obdobje, ko se nisva in meditacija je bila tista, ki je vse popravila. Namreč nisva se znali več pogovarjati, kadarkoli sem jaz začela kakšen koli pogovor, je moja sestra hitro postala živčna, nervozna in se začela dreti. 

Prav nič prijetno se nisem počutila, da se je vedno drla, bila cinična in da nikoli nisem povedala nič prav. Počutila sem se, kot da izgubljam sestro in dejansko sem jo res. Nisva se več veliko družile, ker njej je bilo vseeno, jaz pa sem se jo zaradi konfliktov izogibala. Prišel je ta dan, ko je meditacija pri njej začela popravljati to jezo in agresijo, to pa takrat, ko je sama videla, da nekaj ni v redu, da  se ne obnaša pravilno, da seje njeno življenje samo slabšalo in vedno bolj je ostajala sama, kajti vsi smo se začeli umikati, ker se ni bilo smisla pogovarjati z njo, saj je vedno preglasila in prevladala, pa tudi če ni imela prav.

Tako je meditacija postala njen vsakdan, sprva mi tega sploh ni povedala, ker je tečaj plačala na skrivaj in se ga tudi na skrivaj udeležila, kajti meditacija je za njo bilo nekaj novega in ni znala sama doma izvajati tega načina umiritve. Šele ko je meditacija bila že nekaj časa njen del življenja, je to povedala, jaz pa sem videla, da meditacija deluje, ker sem se z njo lahko mirno pogovarjala. 

Bila sem srečna zanjo in prav tako vsi ostali, lahko rečem, da sva danes spet ustvarili odnos, ki sva ga imele včasih, le kdaj pa kdaj jo spet malo vrže, a se sedaj ustavi, ker vidi, da ni prav, to pa je naredila meditacija, ker jo je dobesedno naučila obnašanja.

…

Imela sem obdobje, da če sem kam šla, sem na koncu vedno šla nekam jest in zapravila denar. Kmalu sem začela drugače razmišljat in termo posoda plastika, mi je prišla še kako prav. Od takrat naprej sem si hrano začela pripravljati sama in jo jemati z seboj. Tako sem veliko prihranila in še vedno sem jedla, kaj sem hotela. Lahko le rečem, da je termo posoda plastika še kako fajn in še kako prav pride.

Od kar počnem to, sem ugotovila, da postanem čisto različno lačna in takrat, ko postanem se lahko kam usedem, vzamem terno posodo plastika iz nahrbtnika in pojem, kar sem si pripravila.

Prav tako sem si začela hrano pripravljati za v službo, ker sem ugotovila, da se mi enostavno ne ljubi vsak dan hoditi na malico v drugo stavbo. Tako mi termo posoda plastika pride še kako prav, ko si pripravim svoje jedi. Sedaj jem zdravo, prej, ko se mi ni ljubilo iti na malico, sem ostala brez hrane, ali pa sem pojedla kakšno sladico. To pa seveda na dolgi rok ne prinese nič dobrega. 

Meni je ta termo posoda plastika bila tako všeč, da sem si šla še po eno. Ker je ta moja bila kar majhna in če sem želela dati v posodo več hrane nisem mogla. Tako sem sedaj imela kar dve posodice in tudi če hrana ni vroča uporabljam to termo posodo plastika, ker sem se tako navadila. 

Tudi vi poskusite, ko se boste navadili, boste tudi vi uporabljali termo posodo plastika, ker vam bo enostavno všeč. Poskrbite pa da kupite kvalitetno in da bo plastika dobra in ne zdravju škodljiva, to pa se le prepričajte, posebej, če boste v njo dajali vročo hrano, saj veste, da slaba plastika in vročina ne gredo skupaj, raje plačajte več, drugače si posode niti ne kupite, ker ne boste imeli užitka jesti iz takšne posode.  

…