Noč v muzeju

Nekaj časa nazaj smo se s prijatelji pogovarjali, kam bi se kaj odpravili za začetek poletja, saj se je to bližalo in je to pomenilo, da bi imeli končno malo daljši premor od študija, saj smo tedaj zaključili z vsemi izpiti. No tako pa smo se želeli odpraviti v soško dolino, saj bi bil to popoln kraj, kjer bi se lahko malo sprostili, ter nabrali energijo za nadaljnje poletje.

Prav tako pa nam je bila soška dolina vedno zelo všeč, saj smo se tja odpravili že večkrat in smo tam lahko izvajali razne aktivnosti v naravi, katere pa so bile zelo zabavne. Tako pa smo se sedaj odločili, da se bomo odpravili v Bovec, kajti ta kraj se nahaja v samemu osrčju soške doline in bi bil preživljen čas tam zelo zabaven. Nato pa smo si morali najti le kakšno prenočišče, saj smo želeli tam ostati več kot le en dan. Tukaj pa nam je prišel prav apartma Bovec.

To pa je bila res odlična nastanitev, saj je imel apartma Bovec odlično lokacijo, kjer pa smo imeli vse različne aktivnosti in točke, katere smo želeli obiskati, zelo blizu. Nato pa smo si res rezervirali apartma Bovec za en teden, oziroma 5 dni, torej smo potrebovali 4 prenočitve. To pa smo lahko brez težav rezervirali, tako da je bilo za prenočišče poskrbljeno. 

Sedaj pa smo si le še rezervirali razne aktivnosti, katere pa so bile povezane z reko Sočo, kjer je bilo na voljo početi kar nekaj različnih aktivnosti in pa tudi paragliding, saj smo se tega želeli udeležiti že kar nekaj časa. 

Tako pa je bilo sedaj za vse oskrbljeno, torej tako z aktivnostmi, kot tudi za prenočitev, saj smo imeli na voljo apartma Bovec, tako da smo sedaj že res komaj čakali, da bo prišlo poletje ter se bomo lahko odpravili v Bovec.…

Že od nekdaj smo sedaj v našemu gospodinjstvu uporabljali sončnično olje, ali pa kakšno drugo rastlinsko olje. Tako pa nam je to vedno čisto zadostovalo za pripravo hrane, vendar pa nam je nekaj mesecev nazaj, prijatelj, oziroma sosed predlagal, da preizkusimo oljčno olje. To pa zato, ker lahko da oljčno olje hrani povsem drug okus, saj bo hrano obogatilo z svežino in pa priokusom po oljkah.

No tako pa smo ga takrat res preizkusili, kjer pa smo bili nato z okusom, ki ga je hrana tedaj imela, res pozitivno presenečeni. Tako pa smo se nato tudi odločili, da bomo probali najti najboljše in najbolj kvalitetno olivno olje. Tukaj pa smo nato našli ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre. O temu olju pa smo slišali ogromno pozitivnih reči, tako da smo se nato res odločili, da ga bomo kupili, da vidimo, če je ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre res tako dobro, kot se govori.

No ko pa smo ga kupil in preizkusili, pa smo bili resnično presenečeni nad tem oljem. Naša hrana je tako dobila res zelo bogat priokus po oljkah, kar pa je hrano zelo popestrilo z svežino, ki jo dajejo oljke. Prav tako pa je bilo ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, ekstra deviško, kar pa je pomenilo, da je to najbolj zdravo olje, ki ga lahko uporabljamo v kulinariki. To pa zato, ker to pomeni, da je ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre del prvega stiskanja oljk, kar pa pomeni, da se temu olju ne dodaja nobenih umetnih snovi in kemikalij, tako da je to čisto naravno. To pa je mogoče zaradi tega, ker se ob prvemu stiskanju oljk, lahko izčrpa tisti najbolj bogat okus, ki ga nudijo oljke.

No tako pa je to olje postalo sedaj naše prvo olje izbire pri kulinariki in ga ne nameravamo zamenjati. 

…

Spomnim se, ko sem bila še v najstniških letih, ko so bili zelo popularni prenosni zvočniki. Bili so zelo majhni a lahko so bili tudi zelo glasni. Zvok je bil zelo kakovosten in res ni bilo primerjave z zvočnikom od telefona. Ko smo bili še mladi, smo se zelo radi družili in poslušali glasbo na kar na zvočniku, da so nas čuli vsi, ki so hodili mimo nas, včasih tudi tisti, ki jim ni bilo potrebno priti zelo blizu, da bi lahko prepoznali kakšno zvrst glasbe smo poslušali.

Danes so tej majhni zvočniki prerasli v raznorazne oblike, cenovno so bolj dostopni, hkrati pa so se nekateri še bolj izpopolnili in kljub svoji majhnosti bi lahko rekli da so lahko že tako glasni, da bi si lahko predstavljal, kot da si na glavnem koncertu v prvi vrsti. Prav zares jih lahko najdeš v obliki prikupnih risanih junakov in živalic, zelo inovativnih oblik in barv. Še danes, ko hodim po mestu, vidim da se mladina še vedno druži ob prisotnosti glasbe. Zanimivo mi je, ko včasih naletim na kakšen komad, ki ga poznam, saj potem postane korak že v ritmu. Seveda mi je morda kakšna glasba tudi moteča, in morda ne spada ravno na ulico, a vendar ima vsak svoj okus, in verjamem da tudi naši komadi v mladih letih najverjetneje ni marsikomu pasal. Pa tudi vedno več je mimoidočih, ki so sami ali ne, bodisi peš ali na kolesu, ki si s sabo nosijo zvočnik in nabijajo svoj stil glasbe in se sploh ne ozrejo na okolico. Zanimivo mi je opažat takšne trenutke, saj se hitro spomnim na najstniške dni.

Prenosni zvočnik je še danes v uporabi, le da se kot družba morda več ne zbiramo toliko pa parkih in mestnih predelih, ampak ko se kje dobimo, na kakšnem vikendu, koči, pikniku, je prenosni zvočnik vedno glavna oprema, še pred hrano in jedačo.…

Po končani ekonomski fakulteti sem se zaposlila v večjem podjetju na obali. Delala sem na oddelku financ in v računovodstvu. Po nekaj letih dela v tem podjetju sem začutila potrebo po spremembi. Ideja je bila , da bi svojo poslovno pot nadaljevala v zasebnem podjetju, ki bi se ukvarjal s financami in računovodstvom. Torej sem se odločila odpreti računovodski servis v poslovni coni. Kot vsak začetek je bil tudi naš začetek težak. Potrebno je bilo poiskati in pridobiti stranke. Ker ni bilo na voljo veliko finančnih sredstev sem bila za vsa dela sama. Š časom je računovodski servis postajal prepoznaven. Pridobili smo kar veliko število strank zato dela nisem mogla več opravljati sama. Zaposlili smo dve novi sodelavki. Trenutno je naš računovodski servis med večjimi v Kopru.

Zaposlujemo osem računovodij. Poslovni rezultati našega računovodskega servisa so zelo dobri, saj poleg zagotavljanja osmih plač zaposlenim ustvarjamo velik prihodek. V vseh teh letih je računovodski servis prinesel toliko kapitala, da smo si lahko kupili lasten poslovni prostor. Pri delu v računovodskem servisu je veliko možnosti za napake. Trudimo se, da jih je čim manj kljub temu pa se nam ob obilici dela vseeno prikrade kakšna napaka. Samo enkrat se nam je zgodilo, da so nas obiskali iz finančne službe in nam zaradi storjene napake izdali kazen. Trenutno naš računovodski servis opravlja storitve za deset večjih podjetij in triindvajset manjših samostojnih podjetnikov, obrtnikov.

Dobra stran dela za majhne obrtnike je ta, da poznamo cel kup izvajalcev, ki opravljajo storitve tudi za nas kadar jih potrebujemo. V zadnjem času se v delo vključuje v poslovanje našega servisa tudi naša starejša hči, ki je končala ekonomsko fakulteto. Zaenkrat jo delo v našem servisu veseli, veseli jo tudi delo samostojnega podjetnika. Sedaj, ko je večina stvari utečenih in servis posluje brez težav nam ostaja več časa za družinsko življenje.…

Včasih sem bila bolj pozorna na sinovo lasišče in lase, sedaj pa ne več, ker je najstnik in za svoje lasišče skrbi sam. Ko smo eno nedeljsko popoldne sedeli pred televizijo in gledali film, sem opazila, da se je sin večkrat popraskal po glavi. Nekaj časa sem bila tiho, potem pa sem ga vprašala, če ga srbi glava. Povedal mi je, da ga glava srbi že kakšni teden in da je prepričan, da ni nič takega. 

Vseeno sem takoj odreagirala in mu pregleda lasišče. Videla sem, da ima na določenih področjih suho kožo. Tako sem se potolažila, ker tako srbeče lasišče lahko rešimo z enim pranjem glave, le pravi šampon moramo imeti. Tako sem doma že imela pravi šampon za srbeče lasišče. Sinu sem rekla, da si bova takoj po filmu oprala glavo s tem šaponom in bo ok. 

Tako je tudi bilo. Ko sem mu oprala glavo, še ni mogel vedeti, ali ga bo glava še srbela. Zato sem ga vprašala naslednji dan, ko je prišel iz šole, če še ima srbeče lasišče. Povedal mi je, da ne. Vesela sem bila, da ni bilo kaj hujšega in da je imel srbeče lasišče samo zato, ker je bila njegova koža nekje malček suha. Povedala sem mu, da naj si sedaj še kakšnih trikrat opere glavo s tem šamponom, ki je primeren za srbeče lasišče. Tako bo pravilno poskbel za svoje lasišče in lase. 

Problem rešen. 

Ne vem pa, kaj bi lahko bilo, če ne bi pravočasno odreagirala. Tako bi se lahko stanje poslabšalo in bi imel večje težave. Če opazite, da se otrok praska po glavi, odreagirajte takoj, tako bo lahko še pravočasno, da boste s pravilnim šamponom za srbeče lasišče, lahko težavo rešili. Opazujte kako se otrok obnaša, kajti tako lahko pravi čas zasledimo njihove začetne težave. …

Lepo sončno jutro. Jasno brez oblačka na nebu. Oblečem kolesarsko opremo in že se po hribu spuščam proti mestu, kjer sem s prijateljem dogovorjen, da se dobiva. Pri kapelici ustavim in počakam. V daljavi že vidim prijatelja kako sopiha proti dogovorjenemu mestu. Se pozdraviva in odkolesariva naprej v smeri, ki sva si jo začrtala. Najprej nekaj kilometrov po glavni vpadnici v mesto. Voziva drug za drugim saj je promet zelo gost in morava bit previdna, saj sva šibkejši člen na cesti. Pa še nekateri vozniki prehitevajo zelo na ozko. Komaj čakava, da zavijeva na stransko makadamsko cesto. Tukaj bo vožnja lepša in bolj sproščena. Da segrejeva mišice na nogah se najprej odpraviva po cesti na bližnji hrib. Na vrhu se okrepčava z vitaminskim napitkom, nadeneva čeladi in po brezpotju kar skozi gozd v dolino. Danes bova imela bolj adrenalinsko vožnjo kot po navadi. Tla so nekoliko mehka in blatna od minulega dežja. Super za vožnjo. Gume imajo odličen oprijem, tako brez težav in predvsem brez padca prideva v dolino. Še na vrhu sva bila vsa čista, zdaj pa naju skoraj ni za prepoznat. Vsa blatna sva. Kolesa tudi.

Na hitro počistiva odvečno blato in že drviva proti naslednjemu cilju. Na sosednjem hribu je proga za spust za gorske kolesarje. Imava srečo. Ker sva sredi tedna in dokaj zgodnja na progi nikogar. Odlično. Planirala sva dva spusta po progi. Po vijugasti asfaltni cesti prideva na vrh. Še zadnje priprave pred spustom. Pregled opreme in kolesa, vklopiva ure. Prijatelj se spusti prvi. Jaz počakam pet minut in se spustim za njim. Proga je dolga približno šest kilometrov, odlično zavarovana na nevarnih odsekih pa vendar morava biti previdna. Nesreča nikoli ne počiva. Prijatelj brez večjih težav prispe na cilj. Vidim ga kako me čaka z kamero v roki in snema mojo vožnjo. Drvim proti cilju, na zadnjem skoku pa buum. Tik pred odrivom poči sprednja guma, krmilo in kolo v desno, jaz pa v levo, letimo po zraku. Pristanek ni bil ravno mehek. V smehu vstanem in poiščem kolo. Ojoj, konec za danes.…

Sprehod je definitivno nekaj, kar je dobro vsak dan. Dobro je iti na sprehod vsaj enkrat na dan, še posebej, če je vreme res lepo. Sprehod je tisti, ki nas lahko malce sprosti in seveda poskrbi za to, da je naše telo aktivno. Jaz sem včasih res hodila na sprehod čisto vsak dan. To me je nekako sprostilo in bila sem sama, kar mi je res zelo veliko pomenilo. Tisto uro ko imaš časa za sebe, je definitivno ura, ki bo najbolj pomembna v celotnem dnevu.

Po navadi res poskrbim za to, da grem na sprehod sama, saj mi to nekako najbolj paše, saj takrat lahko tudi poslušam glasbo, ki me še dodatno sprosti. Če pa seveda grem z nekom na sprehod, pa se moram s to osebo tudi pogovarjati, kar včasih res zelo paše. Včasih pa mi je malce odveč. Sprehod pa je definitivno nekaj, kar bi rada prakticirala tudi med službo. Glede na to, da sem nehala toliko časa porabljati za malico, sem se tudi vprašala, če bi morda to zamenjala za kakšen sprehod. Vem da mi sprehod definitivno ne bi toliko škodil in bi si lahko med službo nabrala dosti več energije s tem, ko bi šla na svež zrak. Dejstvo je, da delam precej dolgo in ko pridem domov, je že skorajda pozno zvečer in si ne morem privoščiti vsak dan iti na sprehod. Tako bi lahko to prakticirala med službo. O tem, že kar nekaj časa razmišljam in verjamem, da se bom zelo hitro odločila za to, saj je sprehod res nekaj, kar zelo pogrešam.

Med vikendi pa definitivno izkoristim vsaj kakšno uro na dan, da grem na sprehod kamorkoli. Lahko se seveda zapeljem do morja in tam hodim malce ob morju, saj je tam zelo veliko različnih poti, ki jih lahko prehodih. Tudi to je en res zelo lep sprehod, ki se ga splača izkoristiti. …

Prijatelj mi je že kar nekaj časa tarnal nad topo bolečino v trebuhu, ki se mu je pojavljala skoraj vsak večer in se nadaljevala v noč. Poskusil je s kopico nasvetov znancev in tistih samo oklicanih zdravnikov po spremembi prehrane, vendar mu nič od predlaganega ni odgnalo bolečine stran. Vse kar sem mu lahko jaz svetovala je bilo, da bo najbrž ena od naslednjih njegovih preiskav gastroskopija želodca. Kar nekaj časa je zanemarjal mojo idejo in mi vsakič, ko sem omenila pregled rekel, da ne namerava k zdravniku zaradi te trenutne tegobe. Nekega dne, po več mesecih poslušanja o bolečinah pa me je začudeno pogledal in priznal, da nima pojma kakšne vrste preiskava gastroskopija sploh je. Ker se slabo znajde z brskanjem po internetu sem mu z veseljem pomagala pri iskanju podatkov in pojasnil.

Kaj je torej gastroskopija in kako poteka?

Za začetek, to je endoskopski pregled, ki poteka z endoskopsko kamero, kar pomeni da je ima sama kamera tanek in upogljiv optični inštrument oziroma po domače podaljšano gibčno tanko cev, ki jo moramo nekam vtakniti. V tem primeru poteka gastroskopijo skozi usta in nudi neposredno gledanje notranjosti našega zgornjega dela prebavil. Zdravnik gastroenterolog tako vidi stanje našega požiralnika, želodca in dvanajsternika in takoj prepozna morebitne poškodbe ali bolezni. Enzofago – gastro – duodenoskopija ali na kratko gastroskopija je pregled, ki traja nekje od pet do petnajst minut, odvisno od zahtevnosti in prizadetosti področja. Pred samim posegom se na pacientu uporabi lokalne anestetike za področje grla in žrela, ki preprečijo, da bi bila bila gastroskopija boleča oziroma odpravijo neprijetne občutke ob vstopu inštrumenta skozi grlo. Krr je zelo pomembno pred samo preiskavo je še to, da pacient ne sme zaužiti osem ur pred pregledom niti kapljice tekočine in niti mrvice hrane. Le tako lahko zagotovimo internistu, da bo imel možnost opraviti kvaliteten pregled zgornjega dela prebavil.     

 …

Kot otrok se spomnim, da sem imel zelo rad sladek krompir, katerega mi je zelo velikokrat pripravila mama. Tako pa je bila to moja najljubša jed skozi otroštvo, saj mi ga je mama pripravila zraven mnogih jedi in to na zelo veliko različnih načinov. 

No nič pa se ni spremenilo tudi sedaj, ko sem že odrasel, saj je moja najljubša jed še vedno sladek krompir. Tako pa sem se ga skozi leta tudi sam navadil narediti, ter si ga tudi zdaj pripravim na najbolj različne načine.

Tako pa sem se skozi leta naučil kar nekaj kulinarike, v kateri je glavna sestavina, oziroma del jedi, ravno sladek krompir. Zato pa si najraje pripravim kakšen pire iz sladkega krompirja, ali pa sladek krompir na žaru. To pa zato, ker gresta ti dve jedi zelo dobro zraven česarkoli drugega. Prav tako pa je njuna priprava zelo enostavna in mi ne vzame veliko časa, da si jo pripravim.

Zelo rad pa sem tudi eksperimentiral s kakšnimi drugimi idejami jedi, ki vsebujejo sladek krompir, kajti pire krompir in pa sladek krompir na žaru mi je pripravljala že moja mama, ko sem bil še otrok.

Zato pa sem sedaj preizkušal narediti še kakšne druge jedi, ki bi vsebovale sladek krompir, kot so bile na primer sladek krompir s kokosovim mlekom in podobno. Prav tako pa sem na internetu našel nekoliko bolj zanimivo in drzno idejo, oziroma recept za pecivo s sladkim krompirjem, kar pa me je zelo presenetilo. Vseeno pa mi je bilo to zelo zanimivo, tako da sem preprosto moral preizkusiti tudi to.

Tako pa je bilo to pecivo s sladkim krompirjem zelo zanimivo, saj je naredilo sladek krompir, še bolj sladek kot je sicer. Tako pa mi to ni bilo najbolj všeč, vendar mi je bilo vseeno tudi to zelo zanimivo probati, saj sem želel čim bolj eksperimentirati s sladkim krompirjem, ki sem ga imel tako rad.…

Pred kratkim smo se s prijatelji malo dobili, ter smo se skupaj dogovorili, kaj bi kaj počeli med poletjem, saj se je počasi že začenjala poletna sezona. Tako pa nam je najprej na misel prišlo, da bi se prvi teden poletja odpravili v Bovec, kjer bi lahko počeli ogromno različnih aktivnosti, ki bi lahko bile zelo zabavne. Tako pa smo se vsi strinjali s to idejo, ter smo začeli iskati kakšno prenočišče, ki bi ga lahko rezervirali v Bovcu.

Na srečo pa smo našli Hostel Bovec, ki pa nam je nudil odlično prenočišče in to po zelo nizki ceni. Tako pa nas je Hostel Bovec najprej zelo razveselil, saj si nismo mislili, da bomo kaj našli in to tako, da je še prosto. Tako pa smo si hitro rezervirali Hostel Bovec, nato pa smo si še ogledali okolico, v kateri se sam Hostel Bovec nahaja, kjer pa smo bili zelo navdušeni nad tem, saj je bilo v bližini reke Soče.

To pa je pomenilo, da bi se lahko šli kadarkoli malo osvežiti v Sočo, ki pa je zraven izvira zelo hladna. Prav tako pa smo bili še zelo navdušeni nad samo naravo v Bovcu. Ker se Bovec nahaja v Slovenskih Alpah, so bili razgledi zelo čudoviti, ter bi nas to lahko zelo sprostilo. Prav tako pa je že sam Hostel Bovec bil v osredju te prelepe narave, tako da nam je to prenočišče postajalo čedalje bolj všeč.

Sedaj, ko pa je bilo vse rezervirano, pa smo že komaj čakali, da se odpravimo v Bovec, ter se začnemo malo zabavati, poleg tega pa se še malo sprostiti v naravi, ki nam jo nudi Bovec. Prav tako pa smo si v Bovcu še rezervirali par aktivnosti, na katere se bomo odpravili skozi teden v katerem bomo živeli v Bovcu, za kar pa smo že tudi zelo navdušeni.

…