Spomnim se, ko sem bila še v najstniških letih, ko so bili zelo popularni prenosni zvočniki. Bili so zelo majhni a lahko so bili tudi zelo glasni. Zvok je bil zelo kakovosten in res ni bilo primerjave z zvočnikom od telefona. Ko smo bili še mladi, smo se zelo radi družili in poslušali glasbo na kar na zvočniku, da so nas čuli vsi, ki so hodili mimo nas, včasih tudi tisti, ki jim ni bilo potrebno priti zelo blizu, da bi lahko prepoznali kakšno zvrst glasbe smo poslušali.
Danes so tej majhni zvočniki prerasli v raznorazne oblike, cenovno so bolj dostopni, hkrati pa so se nekateri še bolj izpopolnili in kljub svoji majhnosti bi lahko rekli da so lahko že tako glasni, da bi si lahko predstavljal, kot da si na glavnem koncertu v prvi vrsti. Prav zares jih lahko najdeš v obliki prikupnih risanih junakov in živalic, zelo inovativnih oblik in barv. Še danes, ko hodim po mestu, vidim da se mladina še vedno druži ob prisotnosti glasbe. Zanimivo mi je, ko včasih naletim na kakšen komad, ki ga poznam, saj potem postane korak že v ritmu. Seveda mi je morda kakšna glasba tudi moteča, in morda ne spada ravno na ulico, a vendar ima vsak svoj okus, in verjamem da tudi naši komadi v mladih letih najverjetneje ni marsikomu pasal. Pa tudi vedno več je mimoidočih, ki so sami ali ne, bodisi peš ali na kolesu, ki si s sabo nosijo zvočnik in nabijajo svoj stil glasbe in se sploh ne ozrejo na okolico. Zanimivo mi je opažat takšne trenutke, saj se hitro spomnim na najstniške dni.
Prenosni zvočnik je še danes v uporabi, le da se kot družba morda več ne zbiramo toliko pa parkih in mestnih predelih, ampak ko se kje dobimo, na kakšnem vikendu, koči, pikniku, je prenosni zvočnik vedno glavna oprema, še pred hrano in jedačo.